Placing movement into space

Marko Japelj’s stage designs do not emanate from the “less is more” principle; instead they bring this principle to a new level, thus creating the complex multi-functional spatial character of a stage set where space is created with a finely-tuned geometric precision. His stage designs avoid mediocrity and make the audience reflect on why his worlds seem to be images of our own memories, somewhere close to us and luring us in, relentlessly, to enter and travel through them to new worlds. 

Photo credits: Ballett Zürich © Gregory Batardon

Photo credits: Ballett Zürich © Gregory Batardon

Photo credits: Aljoša Rebolj

Photo credits: Aljoša Rebolj

Marko Japelj je eden najbolj prepoznavnih slovenskih scenografov, ki je prvič uprostoril gledališki oder kot študent arhitekture s scenografijama dveh študentskih predstav AGRFT Univerze v Ljubljani (Hedda Gabler in Splav smrti, ki sta nastali pod taktirko Tomaža Pandurja). Njegovo specifičnost in potenciale snovanja gledališkega ambienta je opazil režiser Vito Taufer, ki ga je angažiral pri predstavi Tri sestre (1987, SNG Maribor), za katero je Japelj izdelal načrt svoje prve scenografije za profesionalno gledališče. S Šeherezado (1989, Slovensko mladinsko gledališče, režija T. Pandur) je oblikoval prostor, ki je vzpostavil enega od bistvenih in prepoznavnih elementov »antologijske predstave t.i. Pandurjevega magičnega gledališkega sveta«, Japlja pa je postavil med protagoniste »prostorske abstrakcije novodobnega slovenskega gledališča«. Po tridesetih letih delovanja je v Japljevem opusu več kot tristo del, ki pokrivajo izjemno širok spekter scenografij za gledališče, dramo, opero, balet, televizijske hiše in film.

The complete article is published in Autumn 2018 issue of Piranesi No. 40/Vol. 26.

Subscribe to printed magazine.